KAJ POMENI BITI MISS

To objavo bi rada namenila vsem dekletom, ki jih morda mika, da bi se prijavile na izbor in jim tako ponudila informacije iz prve roke. Seveda je vse spodaj napisano čista resnica, zato upam, da tisti, ki še vedno gojite stereotipne misli o lepotnih tekmovanjih, le te spremenite, ko boste prebrali mojo objavo.

1. NAKLJUČJA

Na tekmovanju za Miss Earth Slovenije sem se znašla po naključju, ki pa ni bilo naključje, saj mi je bila ta izkušnja namenjena. Ja, res je. Organizatorji so me s prošnjo, da bi prišla na casting poklicali zadnji dan, saj smo že vrsto let prej dobro sodelovali in odločila sem se, da se ga bom udeležila.

Ko so mi tisti dan razložili vse, za kar se bo bodoča Miss Earth zavzemala, sem se našla v tej zgodbi. Sem spadajo projekti, ki temeljijo na dobrodelnosti, varovanju okolja in ekologiji.

2. LETO PRED NACIONALNIM IZBOROM

Znotraj tekmovanja smo tekmovalke imele nekaj obveznosti, ki zame niso bile obveznosti, ampak čisto uživanje.

Res sem bila navdušena nad organizacijo, ki je vedno poskrbela za dobro hrano, prevoz, prenočišče in pester program.

Dve pomembni nalogi sta bili izdelava obleke iz ekološkega materiala in eko projekt. Moja ideja za projekt je temeljila na izdelavi ekološkega deodoranta za ženske, ki vsebuje le naravne snovi in je hkrati tudi učinkovit. Bistvo projekta je bilo tudi ozaveščanje žensk, da so ravno umetni deodoranti tisti, ki so v velikem številu krivci za raka dojk pri ženskah.

Obleko pa sem si zamislila iz plastičnih zamaškov.

Kot lahko vidite na spodnji sliki, rahlo spominja na oklep Erazma Predjamskega (hehe), ampak očitno je bila ideja dovolj izvirna, da je obleka zmagala. :D

3. ZMAGA

Res je, da sem se med tekmovanjem precej trudila in občutek sem imela, da mi gre dobro, nisem pa pričakovala zmage, saj je bilo nekaj sotekmovalk takšnih, ki so mi predstavljale veliko konkurenco.

Verjetno so moje izkušnje na področju lepotnih tekmovanj na koncu pretehtale, da so na finalnem večeru poklicali moje ime in me okronali kot zmagovalko.

Trenutek tistega večera, ki se mi je najbolj vtisnil v spomin, je bil izraz na obrazu moje mame (seveda izraz sreče), ko je zaslišala moje ime! :)

Nekaj najlepšega.

4. SVETOVNI IZBOR

Dva tedna po nacionalni zmagi sem že odletela na Filipine, kjer sem en mesec predstavljala Slovenijo na svetovnem izboru.

Kot si lahko predstavljate, sta bila dva tedna pred odhodom polna snemanj, fotografiranj, sestankov s sponzorji in priprav na svetovni izbor.

Skrbelo me je tudi, ali mi bo uspelo priti čez letnik, glede na to, da sem bila redna študentka tretjega letnika financ na Ekonomski fakulteti. Mesec odsotnosti na takšni smeri namreč ne prinese nič dobrega za študijski uspeh, ki pa meni že od nekdaj veliko pomeni.

Ne glede na vse, sem bila zelooo ponosna, da lahko predstavljam svojo državo na tako pomembnem tekmovanju, ker je več kot 100 deklet z vsega sveta.

Priprave so bila naporne, ampak sladke. Najbolj sem ponosna na svoj eko video, ki je temeljil na predstavitvi čudovite Kranjske gore in njenih biserov, ogledate pa si ga lahko tukaj:

https://www.youtube.com/watch?v=btcFHnUBR9g&t=1s

5. MESEC NA FILIPINIH

Z eno besedo: DOGODIVŠČINA!

Od tega, da sem se izgubila sredi letališča v Istanbulu, do tega, da sem spoznala ogromno različnih ljudi, ki so moj pogled na svet precej razširili.

Biti v stiku z več kot 100 različnimi kulturami, v državi, ki ti je popolnoma tuja, te resnično obogati. Priznati moram, da sem bila šokirana nad življenjem v Manili in domov sem odšla s prepričanjem, da živim v eni izmed najbolj zelenih in najbolj čistih dežel.

Kljub onesnaženosti Manile, hrani, ki mi niti malo ni bila všeč (vsak dan le riž, solate in skoraj nič mesa), napornim urnikom in moji zastrupitvi (ne vem s čim), je bil to mesec, ki ga nikoli nikoli nikoli ne bom pozabila.

Še par utrinkov skozi fotografije: :)

Mislim, da slike govorijo več kot tisoč besed.

Sploh tale zadnja, ki je daleč moja najljubša. Filipinski otroci so tako skromni. :) Za vse državljane so lepotna tekmovanja namreč skoraj nacionalni šport (kot je pri nas košarka), kar pomeni, da že od malega otroke vzgajajo na način, da so lepotne kraljice nekaj posebnega zato jih res spoštujejo iz dna srca.

Na tej točki bi rada poudarila, da smo mogoče Slovenci v določenih pogledih preveč kritični do svoje domovine. Res je, veliko stvari bi lahko spremenili, da bi nam bilo še boljše, ampak verjemite mi, ko enkrat vidite revščino, ki sem jo jaz videla na lastne oči na Filipinih, ste lahko le neizmerno hvaležni, da živite v Sloveniji.

Beda na eni strani in blišč na drugi, bi jaz rekla.

Če odmislim žalost in pretresenost, ki sem ju doživljala ob pogledu na revščino, je bilo potovanje enkratno doživetje in hvaležna sem, da sem bila del tega.

Ugotovila sem tudi, da se zelo dobro ujamem z Azijkami. Res so zanimive, posebne in z njimi sem imela največ skupnih interesov in značilnosti. Tudi ostala dekleta so posebna, vsaka na svoj način, vsaka s svojimi drugačnimi navadami in sobivanje z njimi mi je dalo izkušnjo, ki je ne bom nikoli pozabila.

6. DEJAVNOSTI PO PRIHODU DOMOV

Prva stvar, ki sem jo naredila, ko sem prišla domov v Postojno je ta, da sem se pošteno najedla pohanega piščanca in pireja od babice.

O moj bog, kako sem to pogrešala. :D

V naslednjih nekaj tednih sem se ukvarjala z zamujenim na faksu. Seveda se je ogromno nabralo in če sem želela vse nadoknaditi, sem se morala precej resno spraviti k stvari.

Do konca mojega leta kot aktualna Miss Earth Slovenije, sem se posvetila izbiri primernih kandidatk, med katerimi smo izbrali najprimernejšo za mojo nadomestitev.

Učili smo jih pravilne hoje, drže, javnega nastopanja, urejanja in še veliko drugih stvari, ki so pripomogle k temu, da so na finalnem večeru za Miss Earth Slovenije 2018 čisto vse zablestele.

Še fotografija z mojim najboljšim prijateljem, ki sem ga dobila v vožnjo! :)

In... iz finalnega izbora za mojo naslednico.

7. BILO JE VREDNO

Ja, v mojih očeh je bilo to leto precej naporno, ampak vse se je izplačalo.

Verjemite mi, delati, študirati in imeti na glavi milijon obveznosti, terja precej odrekanja, ampak sama sem mnenja, da je stvari potrebno vedno dati na tehtnico, saj ta najbolje pokaže, ali bo odrekanje na koncu prineslo rezultat, ki si ga želite.

Če bi se še enkrat morala odločiti, ali se bom podala na to tekmovanje, bi moj odgovor bil definitivno JA!

Zmaga na koncu sploh ni pomembna, verjemite mi.

Že sodelovanje ti lahko prinese lepe spomine, nove prijatelje in samozavest, ki bo koristila skozi celo življenje.

Zato dekleta, če katera še vedno odlaša in razmišlja, ali bi se podala na to pot ali ne, vam svetujem, da bodite pogumne. Izgubile ne boste namreč popolnoma nič, prej obratno.

Želim vam veliko življenjskih uspehov in izkušenj, ki vas bodo obogatile, kot je mene ta! :)

Z ljubeznijo,

Sara